Menjava
Reklamacija:
Prenos izdelka iz druge trgovine
Kadar želenega izdelka ali želene številke ni v vaši najbližji poslovalnici se lahko s prodajalkami dogovorite za prenos le tega. Tako boste najkasneje v roku 3-5 delovnih dni naročeni izdelek lahko poskusili v želeni poslovalnici, ter se tako lažje odločili za nakup.
Plačilo z darilno kartico
Če ste prejeli darilno kartico, lahko le to izkoristite v katerikoli naši poslovalnici v Sloveniji. Darilna kartica je prenosljiva, in jo lahko podarite željeni osebi. Darilna kartica velja 2 leti. V primeru najdbe darilne kartice vas prosimo, da le to dostavite v vašo najbližjo poslovalnico ali nas o tem obvestite na info@mass.si.
Darilno kartico je mogoče uporabiti tudi za plačilo izdelkov v spletni trgovini mass.si, razen v primeru, če izberete plačilo ob prevzemu izdelka v poslovalnici.
Pohvale in pritožbe
V vsaki trgovini boste našli knjigo pohval in pritožb, kamor lahko napišete svoje opazke. Vaše pohvale ali pritožbe pa lahko kadarkoli pošljete tudi na mail info@mass.si.
Pogoji poslovanja OUTLET Mass
Popusti in ponudba se lahko outleta do outleta različni. Višina popusta in vrste obutve so odvisni od lokacije outleta, datuma, ko je outlet odprt in razpoložljivih zalog. Ponudba velja do razprodaje zalog. Nenošene izdelke menjamo v roku 3 dni od nakupa, ob predložitvi računa in v originalni embalaži. Reklamacije je možna le ob predložitvi računa (slipa, bančnega izpiska kot dokazila o nakupu).
Na podlagi določil Splošne uredbe o varstvu podatkov (v nadaljevanju: GDPR) in 76.-78. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, v nadaljevanju: ZVOP-2) je poslovodstvo družbe MASS, d.o.o. (v nadaljevanju: upravljavec), dne 10.10.2024 sprejelo naslednji:
(namen pravilnika)
(1) Ta pravilnik podrobneje ureja način uporabe videonadzornega sistema, odrejanje snemanja, ravnanje z video zapisi, nadzor nad njihovo uporabo, izročanje oziroma posredovanje video zapisov ter opredeljuje, v katerih prostorih oziroma območjih se bo izvajal videonadzor.
(2) S tem pravilnikom se zlasti:
(razlaga pojmov)
„Videonadzorni sistem“ pomeni sistem, ki omogoča vizualno spremljanje določenega dogajanja. Uporablja se predvsem za nadzor okolice objektov in notranjosti objektov, kot tudi javnih površin, s katerimi upravljavec upravlja oziroma na/v njih zakonito opravlja dejavnost. Sistem sestavlja določeno število kamer postavljenih na želenih lokacijah, shranjevalna naprava oziroma diskovno polje na strežniku, monitorji ter ostala tehnična oprema potrebna za izvedbo ukrepa videonadzora. Določila o načinu in obsegu uporabe videonadzornega sistema pri upravljavcu so podrobneje opredeljena v tem pravilniku, ki pri tem upošteva določila iz ZVOP-2;
„Osebni podatek“ pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljevanju: posameznik);
„Posameznik„ pomeni določeno ali določljivo fizično osebo, na katero se nanaša osebni podatek. Fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa;
„Obdelava“ pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje;
„Zbirka“ pomeni vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi;
„Posredovanje osebnih podatkov“ pomeni posredovanje ali razkritje osebnih podatkov;
„Upravljavec“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave;
„Obdelovalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki obdeluje osebne podatke v imenu upravljavca;
„Uporabnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki so mu bili osebni podatki razkriti, ne glede na to, ali je tretja oseba ali ne. Vendar pa se javni organi, ki lahko prejmejo osebne podatke v okviru posamezne poizvedbe v skladu z zakonodajo, ne štejejo za uporabnike, če prejmejo osebne podatke, ki so potrebni za izvedbo določene preiskave v splošnem interesu; obdelava teh podatkov s strani teh javnih organov poteka v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov glede na namene obdelave;
„Tretja oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali telo, ki ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, upravljavec, obdelovalec in osebe, ki so pooblaščene za obdelavo osebnih podatkov pod neposrednim vodstvom upravljavca ali obdelovalca;
„Živi posnetki“ pomenijo video zapise iz videonadzornega sistema, katere je mogoče spremljati preko monitorjev v realnem času;
„Skrbnik dokumenta“ pomeni zaposlenega, ki hrani trenutno veljavno pisno verzijo Pravilnika, izvaja nadzor nad izvajanjem njegovih določil ter skrbi za redno dopolnjevanje dokumenta v skladu z zakonskimi spremembami ter spremembami znotraj družbe. Skrbnika dokumenta imenuje poslovodstvo s pisnim sklepom.
„Pooblaščena oseba za videonadzorni sistem“ pomeni zaposlenega, ki ima vpogled v video zapise iz videonadzornega sistema in vodi evidenco vpogledov v videonadzorni sistem (vodenje evidenc sledljivosti iz 20. in 21. člena);
„Javna površina“ pomeni praviloma odprto prostorsko ureditev, namenjeno splošni rabi, naravno ali ustvarjeno z gradbenimi ali drugimi posegi v prostor, kot so cesta, ulica, pasaža, trg, tržnica, atrij, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, otroško igrišče, športno igrišče ter druga površina za rekreacijo in prosti čas; javna površina je grajena ali zelena; javna površina je lahko v lasti države, občine ali v zasebni lasti;
„Delovni prostori“ pomenijo poslovne prostore upravljavca, v katerih zaposleni opravljajo svoje delovne obveznosti;
„Pooblaščena oseba za odločanje o upravičenosti do vpogleda in za izdajo video zapisov“ pomeni zaposlenega, ki je pooblaščen za odločanje upravičenosti do vpogleda in za izdajo video zapisov. Odgovorna je za vodenje centralne evidence vpogledov v videonadzorni sistem, za izdajo video zapisov uporabnikom in tretjim osebam in za vodenje ažurnega spiska vseh Pooblaščenih oseb za videonadzorni sistem skupaj z njihovimi pravicami (dostop in gledanje »žive« slike, pregledovanja arhiva, izdajanje video zapisov itd.);
„Vzdrževalec videonadzornega sistema“ pomeni pravno ali fizično osebo, ki v skladu s krovno pogodbo sklenjeno z upravljavcem osebnih podatkov, zagotavlja vzdrževanje videonadzornega sistema in pri tem lahko dostopa tudi do video zapisov iz videonadzornega sistema;
„Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov“ pomeni pravno ali fizično osebo, ki upravljavcu ali obdelovalcu na neodvisen način svetuje pri zagotavljanju skladnosti obdelave osebnih podatkov z GDPR, ZVOP-2 in drugimi predpisi s področja varstva osebnih podatkov.
(splošno o načinu in obsegu izvajanja videonadzora)
(1) Določila tega poglavja urejajo način, namen ter obseg izvajanja videonadzora v poslovnih prostorih in na javnih površinah, s katerimi upravlja upravljavec oziroma na njih zakonito opravlja dejavnost.
(2) Videonadzor se izvaja le pod pogoji in z omejitvami, določenimi v ZVOP-2, GDPR in v tem pravilniku.
(videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore)
(1) Upravljavec je na dostopih v uradne službene oziroma poslovne prostore vgradil in postavil videonadzorni sistem z namenom, da se z njegovo pomočjo zagotovi višja stopnja varovanja premoženja in ljudi, nadzor vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ter zaradi možnosti ogrožanja zaposlenih.
(2) Videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore upravljavca ne sme obsegati dele stanovanjskih stavb, ki nimajo vpliva na dostop v uradne službene oziroma poslovne prostore upravljavca ali vhode v stanovanja, ki se nahajajo v okolici vhoda v uradne službene oziroma poslovne prostore upravljavca.
(videonadzor znotraj delovnih prostorov)
(1) Videonadzor znotraj delovnih prostorov oziroma snemanje delovnih mest zaposlenih se pri upravljavcu izvaja le v primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi.
(2) Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov in v obsegu, kjer je treba varovati interese iz prejšnjega odstavka. V ostalih delih delovnih prostorov, ki ne izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka, videonadzor ni dovoljen.
(3) O uvedbi in izvajanju sistema videonadzora znotraj delovnih prostorov morajo biti zaposleni vnaprej pisno obveščeni. Odločitev o izvajanju videonadzora sprejme poslovodstvo s pisnim sklepom. Sklep mora vsebovati pojasnilo o tem, kaj se snema, s kakšnim namenom ter koliko časa se osebni podatki hranijo.
(4) Pred začetkom uvedbe izvajanja videonadzora po tem členu, se mora poslovodstvo upravljavca posvetovati z reprezentativnimi sindikati pri upravljavcu in svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom o upravičenosti uvedbe videonadzora, če ti obstajajo.
(možnost doseganja namenov videonadzora z drugimi milejšimi sredstvi in ukrepi)
(1) Namene iz 4. do 5. člena tega pravilnika ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi in ukrepi.
(absolutna prepoved videonadzora)
Ne glede na določbe 4. do 5. člena tega pravilnika je v vsakem primeru prepovedano izvajati videonadzor v dvigalih, sanitarijah, prostorih za preoblačenje in drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti.
(pooblaščene osebe upravljavca glede izvajanja videonadzora)
(1) Za izdajo sklepa o videonadzoru, za pisno obveščanje zaposlenih delavcev in za morebitno pridobitev mnenja reprezentativnega sindikata in sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika je pristojno poslovodstvo.
(2) Za odločanje o upravičenosti do vpogleda in dajanje informacij o video zapisih in o shranjevanju video zapisov na prenosne medije je pristojna pooblaščena oseba za odločanje o upravičenosti do vpogleda in za izdajo video zapisov. Po potrebi se posvetuje s pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov, če ta obstaja.
(3) Pooblaščena oseba za odločanje o upravičenosti do vpogleda in za izdajo video zapisov pripravi predlog sklepa poslovodstva, s katerim se natančno določijo pravice in obveznosti pooblaščenih oseb za video nadzorni sistem (pregledovanje video zapisov, dostop in gledanje »žive« slike, pregledovanje arhiva, izdajanje video zapisov, vodenje evidence vpogledov), ki se evidentirajo v Evidenci pooblaščenih oseb, ki dostopajo do videonadzornega sistema, ki je sestavni del tega pravilnika (Priloga št. 3) in je objavljen skupaj z njim. Na podlagi navedenega sklepa poslovodstva pooblaščena oseba za odločanje upravičenosti do vpogleda in za izdajo video zapisov podeli pooblastila pooblaščenim osebam za videonadzorni sistem, ki so odgovorne za upravljanje z video nadzornim sistem v skladu s podeljenim pooblastilom.
(4) Pooblaščene osebe za videonadzorni sistem morajo biti za upravljanje in uporabo sistema ustrezno usposobljene. Z napravami morajo ravnati skrbno in v skladu s tehničnimi navodili.
(lokacije videonadzora)
(1) Videonadzorne kamere so postavljene na naslednjih lokacijah:
(2) Natančen seznam prostorov in površin, kjer je vzpostavljen ukrep videonadzora, se nahaja v Seznamu prostorov in površin, kjer je vzpostavljen ukrep videonadzora, ki je sestavni del tega pravilnika (Priloga št. 1) in je objavljen skupaj z njim.
(oprema, namenjena zagotavljanju videonadzora)
(1) Upravljavec zagotavlja videonadzor s pomočjo videokamer in ostale pomožne tehnične opreme, ki je potrebna za uspešno izvajanje videonadzora.
(2) Videonadzorni sistem sestavljajo naslednje kamere:
(3) Kamere morajo biti nastavljive tako, da jih ni moč usmeriti preko prostorov in površin iz 9. člena tega pravilnika.
(4) Prenosne kamere smejo biti uporabljene le v prostorih in na površinah, kjer je nameščeno obvestilo iz 12. člena tega pravilnika.
(vrste osebnih podatkov, ki se obdelujejo v sklopu videonadzora)
(1) Glede izvajanja videonadzora se vodijo posamezne zbirke osebnih podatkov, ki vsebujejo sliko, ki jo je zabeležil videonadzorni sistem, datum in čas gibanja osebe oziroma vozila na nadzorovani lokaciji in številko oziroma lokacijo kamere.
(obvestilo o izvajanju videonadzora)
(1) O izvajanju videonadzora morajo biti obveščeni vsi posamezniki, ki se gibajo v nadzorovanem območju. Obvestilo o izvajanju videonadzora (Priloga št. 4 tega pravilnika) mora biti vidno in razločno objavljeno in to na način, ki posamezniku omogoča, da se seznani z izvajanjem videonadzora najkasneje takrat, ko se ta nad njim tudi dejansko začne izvajati, torej pred vstopom v video nadzorovano območje, s čimer se omogoči posamezniku, da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove. Obvestilo o izvajanju videonadzora je objavljeno vidno in razločno, ko je obešeno npr. na vhodnih vratih oz. na primerno veliki tabli, postavljeni na primernem vidnem mestu, pred vstopom v nadzorovano območje. Obvestilo mora poleg informacij iz 13. člena GDPR vsebovati tudi naslednje podatke:
(2) Namesto objave v obvestilu se lahko obveščanje posameznika izvede tudi na način, da upravljavec informacije iz 13. člena GDPR in informacije iz 3. do 5. točke prejšnjega odstavka objavi na svojih spletnih straneh. V tem primeru mora na obvestilu objaviti spletni naslov, kjer so te informacije dostopne.
(dolžnost prijavljanja morebitnih zlorab)
(1) Vsaka oseba, ki na katerikoli pravni podlagi opravlja delo pri upravljavcu, je dolžna opozoriti neposredno nadrejeno osebo na vsako zlorabo ali nepravilno izvajanje videonadzora pri upravljavcu, ki ga je opazila.
(vodenje Evidence dejavnosti obdelave o izvajanju videonadzora)
(1) Za izpolnjevanje zahtev zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov morajo odgovorne osebe za evidence o izvajanju video nadzora, ki so določene v Operacijskem predpisu o postopkih in ukrepih za varstvo osebnih podatkov, vzpostaviti in po potrebi ažurirati Evidenco dejavnosti obdelave o izvajanju videonadzora, ki vsebuje vse informacije, ki so podrobneje navedene v Pravilniku o varstvu osebnih podatkov.
(hramba video zapisov)
(1) Videonadzorni sistem zapisuje sliko in ostale podatke iz video zapisov na video snemalne enote. Zapisovanje se izvaja po načelu prepisovanja starejšega podatka z novejšim.
(2) Video zapisi se načeloma hranijo 5 dni od trenutka nastanka video zapisa (do zapolnitve prostora na video snemalni enoti), nakar se avtomatično izbrišejo oziroma prepišejo.
(3) V kolikor video zapisi niso izbrisani avtomatično v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena oziroma niso izbrisani v skladu z zakonsko določenimi roki, mora video zapise iz videonadzornega sistema izbrisati Pooblaščena oseba za odločanje upravičenosti vpogleda in za izdajo video zapisov v skladu s spodaj opredeljenimi roki hrambe:
|
Pravna podlaga za hrambo video zapisov
|
Rok hrambe |
Videonadzor dostopov v uradne službene oziroma poslovne prostore upravljavca
|
deveti odstavek 76. člena ZVOP-2 |
Upravljavec lahko slikovne video zapise hrani največ eno leto od trenutka njihovega nastanka. Po poteku roka iz prejšnjega stavka oziroma prenehanju razlogov za hrambo slikovnih video zapisov, se slikovni video zapisi izbrišejo. |
Videonadzor znotraj delovnih prostorov upravljavca |
deveti odstavek 76. člena ZVOP-2 |
Upravljavec lahko slikovne video zapise hrani največ eno leto od trenutka njihovega nastanka. Po poteku roka iz prejšnjega stavka oziroma prenehanju razlogov za hrambo slikovnih video zapisov, se slikovni video zapisi izbrišejo. |
(4) Po poteku rokov, določenih v prejšnjem odstavku tega člena, oziroma po prenehanju razlogov za hrambo video zapisov, se video zapisi izbrišejo. Direktorji področij morajo za tekoče leto do 31. 12. preveriti, za katere video zapise je potekel rok hrambe oziroma ne obstajajo več razlogi za njihovo hrambo in jih po potrebi izbrisati.
(5) V primeru prejema zahteve posameznika iz 15. do 22. člena GDPR ali zahtev posameznika po ZVOP-2 ali drugem zakonu, ki se nanašajo na osebne podatke iz video zapisov, upravljavec ne sme izbrisati, odsvojiti ali spremeniti zahtevanih video zapisov, ki so predmet postopka, kot tudi ne dnevnikov obdelav in drugih povezanih informacij, ki se nanašajo na zahtevane video zapise, ne glede na potek rokov, določenih v tem členu, dokler o zadevi ni pravnomočno odločeno, po pravnomočnosti pa skladno s pravnomočno odločitvijo v zadevi.
(ravnanje z video zapisi v primeru izrednih dogodkov)
(1) Na prenosne medije se shranjujejo video zapisi posameznih izrednih dogodkov, kadar Pooblaščena oseba za odločanje upravičenosti do vpogleda in za izdajo video zapisov oceni, da je treba video zapis izrednega dogodka shraniti zaradi zagotovitve dokaznega gradiva v pritožbenem, odškodninskem ali kazenskem postopku.
(2) Snemanje na prenosni medij odredi Pooblaščena oseba za odločanje upravičenosti do vpogleda in za izdajo video zapisov.
(3) O vseh video zapisih iz prvega in drugega odstavka tega člena se vodi evidenca v skladu z določbami 22. člena tega pravilnika.
(4) Posnetek se mora po izpolnitvi namena (npr. po posredovanju video zapisov pristojnemu organu) izbrisati, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe 15. člena tega pravilnika.
(varovanje videonadzornega sistema pred dostopom nepooblaščenih oseb)
(1) Videonadzorni sistem, s katerim se izvaja videonadzor, mora biti zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb v skladu z določbami 24. in 32. člena GDPR.
(pooblaščene osebe za dostop do video zapisov iz videonadzornega sistema)
(1) Vpogled v video zapise iz videonadzornega sistema imajo izključno samo Pooblaščene osebe za videonadzorni sistem in po potrebi pooblaščene osebe vzdrževalca videonadzornega sistema.
(2) Pooblaščene osebe za videonadzorni sistem, ki izvajajo vpoglede v video zapise morajo biti za izvajanje vpogledov ustrezno usposobljene in ozaveščene ter so dolžne zavarovati obdelavo video zapisov pred nepooblaščenim dostopom.
(3) V kolikor bo Vzdrževalec videonadzornega sistema ali katerikoli drugi obdelovalec imel dostop do video zapisov oziroma posledično do osebnih podatkov, se pred morebitnim dostopom do oziroma pred začetkom obdelave osebnih podatkov v pisni obliki sklene pogodba o obdelovanju osebnih podatkov, ki ureja medsebojne pravice, obveznosti in postopke glede obdelave osebnih podatkov, med drugim tudi vsebino in trajanje obdelave, naravo in namen obdelave, vrste osebnih podatkov, kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kot tudi zaščitne ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov.
(pooblastilo za dostop do videonadzornega sistema)
(1) Pravice dostopa do videonadzornega sistema se dodeljujejo Pooblaščenim osebam za videonadzorni sistem po načelu »najmanjšega obsega podatkov in omejitve pravic«. Fizična ali pravna oseba je upravičena dostopati do videonadzornega sistema izključno, v kolikor je takšen dostop potreben za izpolnjevanje delovnih obveznosti, programsko ali strojno vzdrževanje delovanja videonadzornega sistema ali urejanje podatkovnih povezav in druge tehnične infrastrukture.
(2) Pravice dostopa do videonadzornega sistema se uredijo v Prilogi št. 3 tega pravilnika – Evidenca pooblaščenih oseb, ki dostopajo do videonadzornega sistema oz. v ločeni pogodbi z vzdrževalcem videonadzornega sistema ali drugim obdelovalcem osebnih podatkov. V Prilogi št. 4 oz. v ločeni pogodbi z zunanjimi pogodbenimi izvajalci se med drugim natančneje opredeli:
(dovoljeni nameni za dostop do video zapisov iz videonadzornega sistema)
(1) Do video zapisov videonadzornega sistema lahko dostopajo Pooblaščene osebe za videonadzorni sistem, le v primerih, ko je to potrebno za uresničevanje namenov iz 4. do 5. člena tega pravilnika.
(2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena, se lahko vpogled v videonadzorni sistem izvede tudi na podlagi uveljavljanja pravic in zahtev posameznika iz 15. do 22. člena GDPR, oziroma na podlagi zahteve druge fizične ali pravne osebe ali osebe javnega sektorja, če ta v zahtevi za posredovanje osebnih podatkov izkaže utemeljenost zahteve in ustrezno veljavno pravno podlago za pridobitev podatkov.
(odgovornosti in naloge Pooblaščene osebe za odločanje o upravičenosti vpogleda in za izdajo video zapisov)
(1) Pooblaščena oseba za odločanje o upravičenosti in za izdajo video zapisov opravlja naslednje naloge:
(2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora Pooblaščena oseba za odločanje o upravičenosti in za izdajo video zapisov imeti dostop do celotnega videonadzornega sistema in do vseh shranjenih video zapisov v omrežju upravljavca.
(3) Pri izvajanju svojih nalog se Pooblaščena oseba za odločanje o upravičenosti in za izdajo video zapisov po potrebi posvetuje s pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov, če ta obstaja.
(dnevnik obdelave video zapisov)
(1) Upravljavec je dolžan zagotoviti sledljivost vseh operacij, izvedenih na video zapisih, tako da je omogočeno poznejše ugotavljanje, kateri video zapisi so bili obdelani, kdaj in kako so bili uporabljeni ali komu so bili posredovani, kdo je izvedel ta dejanja obdelave, kdaj in s kakšnim namenom ali na kateri pravni podlagi. Te podatke upravljavec hrani v Dnevniku obdelave video zapisov (centralna evidenca notranje in zunanje sledljivosti obdelave video zapisov) dve leti po koncu leta, ko so nastali.
(2) Dnevnik obdelave video zapisov se lahko beleži avtomatsko v dnevniški datoteki (angl. log oziroma log file) videonadzornega sistema, v kolikor to omogoča videonadzorni sistem, po posamezni Pooblaščeni osebi za videonadzor, ki je pooblaščena dostopati do podatkov v videonadzornem sistemu.
(3) V kolikor vodenje sledljivosti ni mogoče beležiti avtomatsko (npr. nepravilno delovanje dnevniške datoteke, dostop do varnostne kopije na prenosnem mediju itd.), mora Pooblaščena oseba za videonadzor zapisati podatke v obrazec Dnevnik obdelave video zapisov, ki je sestavni del tega pravilnika (Priloga št. 2) in je objavljen skupaj z njim.
(4) V obrazcu Dnevnik obdelave video zapisov, se beležijo naslednji podatki:
(5) Obrazec Dnevnik obdelave video zapisov iz prejšnjega odstavka se lahko vodi v pisni obliki (npr. knjiga, kartoteka, register) ali elektronsko v obliki informatizirane baze podatkov.
(6) V kolikor se Dnevnik obdelave video zapisov vodi v pisni obliki, morajo Pooblaščene osebe za videonadzor najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec posredovati Pooblaščeni osebi za odločanje upravičenosti vpogleda in za izdajo video zapisov kopijo obrazca Dnevnika obdelave video zapisov.
(7) Pooblaščena oseba za odločanje upravičenosti do vpogleda in za izdajo video zapisov skrbi za ažurno vodenje Dnevnika obdelave video zapisov, ter hrani podatke iz Dnevnika še dve leti po koncu leta, ko so nastali.
(namen evidentiranja zahtev za posredovanje video zapisov)
(1) Osnovni namen določitve postopka izročanja video zapisov drugim uporabnikom je vzpostavitev centralnega evidentiranja zahtev za posredovanje video zapisov in odgovorov na te zahteve ter izpolnjevanje zakonskih zahtev o zunanji sledljivosti obdelave video zapisov.
(evidentiranje zahtev)
(1) Prispelo zahtevo v pisni oz. v elektronski obliki je potrebno evidentirati z naslednjimi podatki:
(2) Tako opremljena zahteva, se po potrebi elektronsko zajame in posreduje po elektronski pošti Pooblaščeni osebi za odločanje upravičenosti do vpogleda in za izdajo video zapisov.
(3) Pooblaščena oseba za odločanje upravičenosti do vpogleda in za izdajo video zapisov uradno odgovori na prispeli dokument.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek, v primeru neposredne zahteve za pridobitev video zapisa s strani pooblaščenih oseb državnih organov na lokaciji, kjer je možno video zapis pridobiti, uraden odgovor na zahtevo ni potreben.
(upravičenci za pridobitev video zapisa)
(1) Na podlagi predhodne zahteve, ustrezno utemeljene na veljavni zakonski pravni podlagi, so upravičenci do pridobitve video zapisa zlasti naslednji uporabniki:
(2) Upravljavec lahko na podlagi predhodne utemeljene zahteve, iz katere izhaja veljavna pravna podlaga za pridobitev podatkov, video zapise posreduje tudi drugim uporabnikom in tretjim osebam.
(oblika zahteve za pridobitev video zapisa)
(1) Zahteva za pridobitev video zapisa, ki jo predloži upravičenec, mora biti vedno v pisni obliki, utemeljena na zakonski pravni podlagi in občasna ter ne sme zadevati celotne zbirke ali voditi k medsebojnemu povezovanju zbirk. Obdelava osebnih podatkov s strani upravičenca mora biti skladna z veljavnimi predpisi o varstvu podatkov glede na namene obdelave.
(2) Zahteva za posredovanje video zapisa, v kolikor veljavna zakonodaja ne določa drugače, mora vsebovati:
(3) Pristojen državni organ lahko zahtevo za pridobitev video zapisa poda tudi neposredno na lokaciji, kjer je video zapis možno pridobiti. Za pridobitev slednjega mora upravičenec podati zahtevo/odredbo za pregled/zaseg video zapisa ter ob morebitnem pregledu/zasegu video zapisa izpolniti tudi zapisnik/potrdilo o pregledu/zasegu. Zapisnik mora zagotoviti upravičenec.
(pravica dostopa posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki)
(1) Vsak posameznik ima na podlagi pravice dostopa iz 15. člena GDPR možnost, da od upravljavca videonadzora zahteva seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, se pravi s tistim delom video zapisa, na katerem ga je mogoče identificirati. To vključuje tudi pravico zahtevati pridobitev kopije tega dela video zapisa.
(2) Posameznik mora v zahtevi ustrezno navesti podatke, na podlagi katerih je (se pravi, brez povzročanja velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora oz. brez porabe veliko časa) možno najti tisti del video zapisa, ki se nanaša nanj.
(3) Pooblaščena oseba za odločanje upravičenosti do vpogleda in za izdajo video zapisov mora poskrbeti, da je pred posredovanjem video zapisa onemogočen vpogled v tiste dele video zapisa, kjer je mogoče identificirati druge posameznike.
(oblika zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki)
(1) Posameznik, ki uveljavlja pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, lahko poda zahtevo v elektronski ali v pisni obliki, praviloma preko javno objavljenih kontaktnih podatkov upravljavca, ki se uporabljajo za te namene.
(2) Zahteva za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki mora vsebovati:
(3) Glede identifikacije posameznika to praviloma pomeni, da mora vsaj okvirno navesti, katerim kameram je bil izpostavljen, kdaj ter podati okvirni opis svoje podobe, oblačil oz. ustrezno referenčno fotografijo. V kolikor ima upravljavec upravičen dvom v zvezi z identiteto posameznika, ki predloži zahtevo iz prejšnjega člena tega pravilnika, upravljavec lahko zahteva zagotovitev dodatnih podatkov, ki so potrebni za potrditev identitete posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.
(priprava odgovora)
(1) Pooblaščena oseba za odločanje upravičenosti do vpogleda in za izdajo video zapisov mora po prejemu posamezne zahteve najprej identificirati upravičenca ter po potrebi v sodelovanju s pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov, v kolikor ta obstaja, preveriti utemeljenost prejete zahteve. V primeru, da zahteva izpolnjuje pogoje iz tega pravilnika, Pooblaščena oseba za izdajo video zapisov preveri ali se omenjeni posnetek hrani v sistemu.
(2) V kolikor posnetek obstaja in ni zadržkov za njegovo izročitev, Pooblaščena oseba za odločanje upravičenosti do vpogleda in za izdajo video zapisov pripravi kratek in jasen odgovor, iz katerega je razvidno, da posnetek obstaja in na kakšen način se posnetek lahko prevzame.
(3) V kolikor posnetek ne obstaja, Pooblaščena oseba za odločanje upravičenosti do vpogleda in za izdajo video zapisov pripravi odgovor iz katerega je razvidno, da z video zapisom upravljavec (več) ne razpolaga.
(4) V kolikor se ugotovi, da je zahteva nepopolna, oziroma so zahteve posameznika očitno neutemeljene ali pretirane, zlasti ker se ponavljajo, se zahteva zavrne. Zavrnitev zahteve se mora Pooblaščena oseba za odločanje upravičenosti do vpogleda in za izdajo video zapisov ustrezno argumentirati. Prosilec lahko takšno zahtevo dopolni.
(5) V postopku izročanja video zapisov, se celotna komunikacija zavede priporočeno s povratnico. Prejeta povratnica se mora posredovati Pooblaščeni osebi za odločanje upravičenosti do vpogleda in za izdajo video zapisov v hrambo.
(stroški v zvezi s posredovanjem video zapisa)
(1) Upravljavec video zapise posreduje osebam javnega sektorja brezplačno, razen če zakon določa drugače. Drugim uporabnikom, katerim posreduje video zapise, lahko upravljavec videonadzora zaračuna materialne stroške v zvezi s posredovanjem relevantnega dela video zapisa, se pravi, stroške nosilca za hrambo zadevnega dela izseka, ter še morebitne stroške pošiljanja po pošti.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena, se v primeru zahteve posameznika iz 27. člena tega pravilnika, posamezniku brezplačno posredujejo video zapisi, ki se nanašajo na njega. V kolikor so zahteve posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki oziroma video zapisi, očitno neutemeljene ali pretirane, zlasti ker se ponavljajo, lahko upravljavec posamezniku zaračuna razumne stroške posredovanja video zapisov. Razumni stroški vključujejo samo materialne stroške posredovanja video zapisov. V kolikor posameznik zahteva dodatne kopije video zapisov, mu lahko upravljavec zaračuna materialne stroške izdelave dodatnih kopij video zapisov.
(splošno o tehničnih zahtevah videonadzornega sistema)
(1) Videonadzorni sistem mora imeti naslednje tehnične lastnosti:
(2) V kolikor videonadzorni sistem nima tehničnih lastnosti iz prejšnjega odstavka tega člena, se pregledovanje video zapisov vodi preko obrazca iz 22. člena tega pravilnika.
(3) Video nadzorni sistem mora biti nameščen tako, da nepooblaščene osebe nimajo vpogleda v prikazovalnike video zapisov.
(dostop do nastavitev sistema)
(1) Dostop do nastavitev videonadzornega sistema s posebnim vstopnim geslom ima samo tisti vzdrževalec videonadzornega sistema, ki ga pisno v pogodbi pooblasti Pooblaščena oseba za odločanje upravičenosti do vpogleda in za izdajo video zapisov.
(2) Vzdrževalec videonadzornega sistema lahko spreminja nastavitve, če mu tako odredi Pooblaščena oseba za odločanje upravičenosti do vpogleda in za izdajo video zapisov.
(3) Videonadzorni sistem v dnevniških datotekah vodi poseben dnevnik ter vanj zabeleži vrsto spremembe in kdo jo je odredil.
(zavarovanje videonadzornega sistema)
(1) Podatki pridobljeni z video nadzornim sistemom se fizično in tehnično varujejo oziroma zavarujejo v skladu z določbami 24. in 32. člena GDPR, z namenom, da so dostopni samo pooblaščenim osebam.
(2) Snemalne enote in strežniki so postavljeni v prostore, ki so fizično nedostopni nepooblaščenim osebam.
(3) Osebe, ki so pooblaščene za dostop do snemalnih enot oz. delovnih postaj so za to ustrezno pooblaščene. Tem osebam Pooblaščena oseba za odločanje upravičenosti do vpogleda in za izdajo video zapisov dodeli uporabniška imena in gesla za dostop do videonadzornega sistema v skladu s hierarhijo dostopnih pravic.
(spremembe in dopolnitve)
(1) Spremembe in dopolnitve tega pravilnika sprejme poslovodstvo družbe po postopku in na način kot velja za sprejem tega pravilnika.
(obveščanje zaposlenih)
(1) Pred pričetkom izvajanja videonadzora morajo biti z določbami tega pravilnika seznanjeni vsi delavci pri upravljavcu.
(2) Delavci pri upravljavcu morajo biti pisno obveščeni o izvajanju videonadzora, in sicer lahko preko intraneta, obvestila na oglasni deski ali elektronske pošte zaposlenih, ki jo zagotavlja in uporabo nalaga upravljavec.
(začetek veljavnosti pravilnika)
(1) Ta pravilnik prične veljati v roku osmih (8) dni od dneva objave.
PRILOGA ŠT. 4 – OBVESTILO O IZVAJANJU VIDEONADZORA
Upravljavec videonadzornega sistema: MASS, d.o.o., Virska cesta 1, Vir, 1230 Domžale, matična številka: 5386438000.
Namen obdelave: zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja v objektih oziroma na površinah, s katerimi upravlja upravljavec, nadzor vstopa ali izstopa v/na ali iz poslovnih prostorov upravljavca oziroma javnih površin, s katerimi upravlja upravljavec.
Kontaktni podatki za uveljavljanje pravic posameznika s področja varstva osebnih podatkov: številka telefona: 01 586 44 20 , naslov elektronske pošte: info@mass.si, spletni naslov: www.mass.si.
Informacije o posebnih vplivih obdelave, zlasti nadaljnje obdelave: Posnetki se ne uporabljajo za nobene posebne nadaljnje obdelave.
Informacije o neobičajnih nadaljnjih obdelavah: Spremljanje dogajanja v živo. Razen spremljanja dogajanja v živo preko videonadzornega sistema, se posnetki ne uporabljajo za nobene druge neobičajne nadaljnje obdelave (npr. prenosi posentkov v tretje države, možnost zvočne intervencije v primeru spremljanja dogajanja v živo itd.).
Pravna podlaga za izvajanje videonadzora: točka (f) prvega odstavka 6. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov) - obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok, ob izpolnjevanju pogojev iz 76. – 78. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, v nadaljevanju: ZVOP-2).
Zakoniti interesi, za uveljavljanje katerih si prizadeva upravljavec ali tretja oseba: zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja, preprečevanje nepooblaščenih vstopov v delovne oziroma poslovne prostore upravljavca.
Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov: Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov upravljavca je IEPRI, Inštitut za e-poslovanje, regulativo in informatiko, d.o.o., Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana, elektronski naslov: pooblascena.oseba@iepri.si, telefonska številka: 00 386 (0)1 515 56 88.
V primeru raznih kazenskih, odškodninskih, inšpekcijskih ali drugih podobnih postopkov se lahko podatki iz posnetkov posredujejo tudi drugim uporabnikom, ki imajo za pridobivanje podatkov ustrezno veljavno pravno podlago v zakonu (npr. policija, sodišča, inšpekcijski organi itd.).
Prenos podatkov iz posnetkov v tretje države (države zunaj EU oziroma EGP): Posnetki se ne prenašajo v tretje države, ampak se vsi posnetki iz videonadzornega sistema hranijo znotraj ozemlja Republike Slovenije.
Rok hrambe posnetkov: Posnetki se hranijo 5 dni od trenutka nastanka posnetka, nakar se samodejno izbrišejo.
Vaše pravice glede obdelave osebnih podatkov v sklopu izvajanja videonadzora: V skladu z določbami 15. do 22. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov imate naslednje pravice: pravica dostopa do podatkov, pravica do popravka, pravica do izbrisa (»pravica do pozabe«), pravica do omejitve obdelave in pravica ugovora obdelavi. Pisno oz. elektronsko zahtevo za uveljavitev omenjenih pravic nam lahko posredujete na sedež upravljavca oz. na elektronski naslov: info@mass.si.
V zvezi z obdelavo osebnih podatkov v sklopu izvajanja videonadzora lahko podate tudi pritožbo pri Informacijskemu pooblaščencu (naslov: Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, e-naslov: gp.ip@ip-rs.si, telefon: 00 386 (0)1 230 97 30, spletna stran: www.ip-rs.si).
Informacija, ali je zagotovitev osebnih podatkov zakonska ali pogodbena obveznost: Ne.
Informacija, ali mora posameznik zagotoviti osebne podatke ter kakšne so morebitne posledice, če jih ne zagotovi: Ne, vendar vstop v poslovne prostore upravljavca oziroma na druga območja, kjer se izvaja videonadzor, ni mogoč na način, da bi se posameznik izognil videonadzoru.
Obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov: Osebni podatki zbrani v okviru izvajanja videonadzora niso predmet avtomatiziranega sprejemanja odločitev oziroma oblikovanja profilov.